V začetku leta 1973, ko je Občina Tolmin, ki dotlej ni imela svojega grba, imenovala komisijo v ta namen, je le-ta ugotovila, da je v Tolminu v preteklosti obstajal grb. Takratna občinska uprava v Tolminu ga je sprejela okoli leta 1885. (La Rassegna, 20/5-1885, št. 2). Grb je predstavljal Kozlov rob s kozlom vrh grajskih razvalin. Tega so nekoč uporabljali državni organi v svojih žigih in pečatih. Domneva se, da je bil oblikovan po stari tolminski legendi o krutem graščaku s Kozlovega roba (Tolminski zbornik 1975, str. 481).

Ob sestavi statuta tolminske krajevne skupnosti se je omenjeni motiv z nekoliko spremenjenim napisom znašel na žigu KS Tolmin.

 

Predsednik krajevne skupnosti Tolmin

Radovan Lipušček, prof.

Drage krajanke in krajani!

Živimo če ne v najlepšem pa prav gotovo v enem najlepših delov Slovenije in sveta. Čeprav je človeško brezumje grozilo, da bodo naši kraji uničeni in pokrajina opustela, se na srečo vseh nas to ni zgodilo. Obmejna lega je naše kraje v vseh političnih sistemih odmikala daleč od središča svetovne in državne pozornosti, na njegovo obrobje, kar je sčasoma pomenilo tudi demografski propad najbolj izpostavljenih predelov.
Odmaknjenost od glavnih svetovnih dogajanj postaja v najnovejšem času prednost, ki se je v celoti morda še ne zavedamo. Tako kot se dolgo nismo zavedali bogastva, ki ga predstavljajo skoraj neokrnjena narava in naravne znamenitosti, se še vedno v celoti ne zavedamo tega, da kvalitetnega človekovega življenja ne predstavljajo le materialne dobrine ampak tudi prijazna soseska, urejeno in varno bivalno okolje ter druge kvalitete, ki jih prinaša sodobnost. V letu 2006 izvoljeni svet krajevne skupnosti se je odločil, da bo, tako kot vsi predhodni, kolikor je v njegovi moči, podprl vsa prizadevanja za ustvarjanje čim bolj kvalitetnega življenja v Tolminu in okolici. Poleg nalog, ki jih mu jih omogoča statut in poslovnik dela, si je zadal tudi nalogo, da čim bolje informira krajane o dogajanjih v krajevni skupnosti in okolici. Zavedamo se, da je v današnjem svetu globalnih komunikacij in informacij, zlasti prisotnost v elektronskih medijih zelo pomembna. Tako je pred vami nova spletna stran Krajevne skupnosti Tolmin, katere nastajanje in razvoj lahko opažate že od maja 2007 dalje. Ustvarili smo jo z namenom, da bi bili Vi čim bolje obveščeni o tem kar se dogaja krajevni skupnosti oz. kar počnemo vaši predstavniki v svetu KS.
Spletna stran je zamišljena tako, da bi bili tudi Vi, spoštovane krajanke in krajani, njeni soustvarjalci. V rubriki FORUM in DOGODKI, lahko z dodatnimi informacije dopolnite naše in tako prispevate k temu, da bo spletna stran še bolj uporabna za vse obiskovalce. Pri tem prosimo za ustrezen resen pristop in nivo razprav. Vabimo vas tudi, da se odzovete na ankete, ki jih bomo imeli o posamezni problematiki v kraju in v občini. S tem bomo poskušali demokratizirati prostor pomembnih odločitev, ki so pred nami. Marsikdo je mnenja, da se v Tolminu in okolici nič ne dogaja. To ni res. Včasih je dogodkov toliko, da se časovno celo prekrivajo. Temu v izogib ponujamo rubriko dogodki, da bi organizatorji lažje planirali čas in kraj svojih prireditev. Spletna stran je odprta tudi vsem, zlasti pa domačim, oglaševalcem. Z rubriko POVEZAVE lahko sledite drugim ponudnikom informacij na svojih spletnih straneh.
Spletna stran je delo g. Uroša Štulca. Pri njeni oblikovni sestavi so z nasveti sodelovali člani sveta KS. Teksti za objavo so delo avtorja tega uvodnega besedila.

Lep pozdrav in še enkrat vabljeni k sodelovanju

Predsednik krajevne skupnosti Tolmin
Radovan Lipušček, prof.

v Tolminu, Tolminski, Tolminci, ljudsko Tmin,

Geografska lega

Sredi manjše Tolminske kotline kjer se stikajo visokogorske Alpe, hriboviti predalpski svet in Dinarsko gorstvo, leži na nadmorski višini 200 m, mesto Tolmin na najvišji konglomeratni terasi sotočja Soče in Tolminke. Ime Tolmin je iz predslovenskih časov. Pod prvotno naseljenim Kozlovim Robom so leta 1965 odkrili ilirsko grobišče, podobne starosti kot tisto na Mostu na Soči.

Kotlino obkroža vrsta markantnih vzpletin; na jugovzhodu Senica (654 m), na vzhodu Kobilja glava (1475) m), na severovzhodu Tolminski Triglav (1141 m), na severu Kalec (943 m) ter v njegovem ozadju Migovec (1885 m) in greben Tolminskih gora z Vrhom Škrbine (2054m) in Kukom (1838 m); na severozahodu sta Vodil (1044 m) in Mrzli vrh (1360 m), pod katerim se vije široka dolina Soče; na zahodu zapira ves ta svet Kolovrat, s Hlevnikom (876 m) in Ježo (929 m), na jugu pa strmo pobočje Bučenice (509 m).
Prehodnost Tolminske kotline se kaže reliefu in v podnebju, ki je v splošnem mediteransko, vendar z močnimi alpskimi in celinskimi vplivi. Bližina sredozemlja in odprtost proti njemu se izražata v razmeroma mili zimi, manjšem številu dni s snegom, visoki poprečni letni temperaturi (januarja 0,7oC, julija 20oC) in v obilju padavin (letno poprečno 2090 mm), zlasti jeseni.